IRENA: Faʻapipiʻiina o le PV lalolagi "faʻateleina" e 133GW i le 2021!

E tusa ai ma le 2022 Statistical Report on Renewable Energy Generation talu ai nei na tatalaina e le International Renewable Energy Agency (IRENA), o le a faaopoopo e le lalolagi le 257 GW o le malosi faʻafouina i le 2021, o se faʻaopoopoga o le 9.1% pe a faʻatusatusa i le tausaga talu ai, ma aumaia ai le aofaʻi faʻafouina o le lalolagi. fa'atupuina le malosi i le 3TW (3,064GW).

 

Faatasi ai ma i latou, hydropower na saofagā le tele o sea i le 1,230GW.O le malosi fa'apipi'i PV i le lalolagi ua fa'atupula'ia vave i le 19%, ua o'o atu i le 133GW.

图片5

 

O le malosi o le matagi faʻapipiʻiina i le 2021 e 93GW, o se faʻaopoopoga o le 13%.Aotelega, photovoltaics ma le malosi o le matagi o le a maua ai le 88% o malosiaga fou faʻafouina faʻaopoopo i le 2021.

 

O Asia o le pito sili lea ona sao i mea fou fa'apipi'i i le lalolagi atoa

 

O Asia o le sao tele lea i le lalolagi fou e mafai ona fa'aogaina, ma le 154.7GW o le malosi fa'apipi'i fou, e tusa ma le 48% o le malosi fa'apipi'i fou a le lalolagi.O le fa'aopoopoina o le malosi fa'afouina fa'afouina a Asia na o'o atu i le 1.46 TW i le 2021, fa'atasi ai ma Saina fa'aopoopo le 121 GW e ui i le fa'ama'i Covid-19.

 

Europa ma Amerika i Matu faʻaopoopo le 39 GW ma le 38 GW i le faasologa, aʻo le US faʻaopoopo le 32 GW o le gafatia faʻapipiʻi.

 

Fuafuaga Felagolagomai a le International Renewable Energy Agency

 

E ui i le televave o le alualu i luma i le faʻaaogaina o malosiaga faʻafouina i totonu o tamaoaiga tetele o le lalolagi, ae na faʻamamafaina e le International Renewable Energy Agency (IRENA) i le lipoti o le gaosiga o malosiaga faʻafouina e tatau ona tupu vave nai lo le manaʻoga.

 

Francesco La Camera, Faatonu Sili o le International Renewable Energy Agency (IRENA), fai mai, “O lenei alualu i luma o se tasi lea o molimau i le maufetuunaʻi o malosiaga faʻafouina.O lona tuputupu aʻe malosi i le tausaga talu ai e maua ai e atunuʻu le tele o avanoa e maua ai avanoa i punaoa faʻafouina.E tele fa'amanuiaga fa'ale-tamaoaiga.Ae ui i lea, e ui i le faʻamalosia o faiga faʻavaomalo, o le tatou Global Energy Transition Outlook o loʻo faʻaalia ai o le saoasaoa ma le lautele o le suiga o le malosi e mamao lava mai le lava e aloese ai mai taunuuga leaga o suiga o le tau.

 

O le International Renewable Energy Agency (IRENA) i le amataga o lenei tausaga na fa'alauiloa ai se fuafuaga fa'apa'aga fa'apa'aga e fa'ataga ai atunu'u e fefa'asoaa'i manatu mo le ausiaina o sini o le soliga o le carbon.Ole tele o atunuu o loʻo faia foi laasaga, e pei ole faʻaogaina o le hydrogen lanu meamata e faʻatumauina ai le malosi.E tusa ai ma fuainumera na tuʻuina mai e le lala sooupu, o le hydrogen o le a sili atu i le 12% o le malosi atoa pe afai o le tau o le lalolagi e tatau ona tumau i totonu o le 1.5 ° C vevela o le Paris Agreement i le 2050.

 

Fuafuaga Felagolagomai a le International Renewable Energy Agency

 

E ui i le televave o le alualu i luma i le faʻaaogaina o malosiaga faʻafouina i totonu o tamaoaiga tetele o le lalolagi, ae na faʻamamafaina e le International Renewable Energy Agency (IRENA) i le lipoti o le gaosiga o malosiaga faʻafouina e tatau ona tupu vave nai lo le manaʻoga.

 

Francesco La Camera, Faatonu Sili o le International Renewable Energy Agency (IRENA), fai mai, “O lenei alualu i luma o se tasi lea o molimau i le maufetuunaʻi o malosiaga faʻafouina.O lona tuputupu aʻe malosi i le tausaga talu ai e maua ai e atunuʻu le tele o avanoa e maua ai avanoa i punaoa faʻafouina.E tele fa'amanuiaga fa'ale-tamaoaiga.Ae ui i lea, e ui i le faʻamalosia o faiga faʻavaomalo, o le tatou Global Energy Transition Outlook o loʻo faʻaalia ai o le saoasaoa ma le lautele o le suiga o le malosi e mamao lava mai le lava e aloese ai mai taunuuga leaga o suiga o le tau.

 

O le International Renewable Energy Agency (IRENA) i le amataga o lenei tausaga na fa'alauiloa ai se fuafuaga fa'apa'aga fa'apa'aga e fa'ataga ai atunu'u e fefa'asoaa'i manatu mo le ausiaina o sini o le soliga o le carbon.Ole tele o atunuu o loʻo faia foi laasaga, e pei ole faʻaogaina o le hydrogen lanu meamata e faʻatumauina ai le malosi.E tusa ai ma fuainumera na tuʻuina mai e le lala sooupu, o le hydrogen o le a sili atu i le 12% o le malosi atoa pe afai o le tau o le lalolagi e tatau ona tumau i totonu o le 1.5 ° C vevela o le Paris Agreement i le 2050.

 

Avanoa mo le atinaʻeina o le hydrogen lanumeamata i Initia

 

Na sainia e le malo o Initia se maliliega faiga faapaaga ma le International Renewable Energy Agency (IRENA) ia Ianuari i lenei tausaga.O le mea pu'eata na fa'amamafaina ai o Initia o se malosiaga fa'afouina fa'afouina e tu'uina atu i le suiga o le malosi.I le lima tausaga talu ai, ua oʻo i le 53GW le malosi faʻafouina faʻafouina a Initia, aʻo faʻaopoopo e le atunuʻu le 13GW i le 2021.

 

Ina ia lagolagoina le decarbonization o le tamaoaiga o alamanuia, o loʻo galue foi Initia e fausia se laina eletise eletise eletise lanu meamata.I lalo o le faiga faapaaga na ausia, o le Malo o Initia ma le International Renewable Energy Agency (IRENA) o loʻo tulimataʻia le hydrogen lanumeamata e avea o se mea e mafai ai le suiga o le malosi a Initia ma se puna fou o le faʻatau atu i fafo.

 

E tusa ai ma se lipoti suʻesuʻe na lomia e le Mercom India Research, ua faʻapipiʻi e Initia le 150.4GW o le malosi faʻafouina i le kuata lona fa o le 2021. O le faʻaogaina o le photovoltaic na maua ai le 32% o le aofaʻi o le malosi faʻafouina faʻafouina i le kuata lona fa o le 2021.

 

I le aotelega, o le vaega o mea faʻafouina i le aofaʻi o le faʻalauteleina o le eletise o le lalolagi o le a oʻo atu i le 81% i le 2021, faʻatusatusa i le 79% i le tausaga na muamua atu.O le fa'asoa fa'afouina o le aofa'i o le eletise o le a fa'atupula'ia i le toeitiiti 2% i le 2021, mai le 36.6% i le 2020 i le 38.3% i le 2021.

 

E tusa ai ma faʻamaumauga mai le International Energy Agency, o le faʻafouina o malosiaga faʻafouina e faʻamoemoe e faʻatatau mo le 90% o le aofaʻi o malosiaga fou a le lalolagi i le 2022.

21212121122121


Taimi meli: Apr-22-2022